Razlika med apnencem in dolomitom
Zagotovo ste že slišali za apnenec. Kaj pa dolomit? Gre za sedimentni kamnini, ki sta sestavljata velik del slovenskega površja. V tokratnem zapisu bomo predstavili osnove vsake kamnine, ju primerjali in poiskali razlike ter podobnosti.
Apnenec je sedimentna kamnina, ki je sestavljena pretežno iz kalcita, minerala kalcijevega karbonata (CaCO3). Tudi dolomit je sediment karbonatne kamnine in kristaliničnega minerala. Oba sta sestavljena iz kalcijevega magnezijevega karbonata CaMg(CO3)2. Kamnina dolomit je sestavljena večinoma iz minerala dolomita.
Kako sta nastala apnenec in dolomit?
V srednjem zemeljskem veku ali mezozoiku so plitva in topla morja prekipevala od življenja. Polži, školjke, korale, iglokožci, plankton in ostali organizmi so uporabljali CaCO3 iz morske vode, da so si ustvarili svoje lupine in kosti. Ko so ti organizmi odmrli, so jih valovi razgradili in odnesli na oceansko dno, kjer so se v milijonih let stisnili. Ostanki karbonatnih skeletov živali so se nabirali v plasteh in pod velikimi pritiski skladov so se te usedline spremenile v trdne karbonatne kamnine. In tako nastane apnenec.
Tudi dolomit nastaja s kemičnim izločanjem kalcijevomagnezijevega karbonatnega minerala iz nasičene morske vode in usedanjem na zemeljskem površju. Dolomit se pri normalnih temperaturah in tlakih ne izloča.
Eden izmed načinov nastanka je tudi iz apnenca v diagenezi, to je v procesu, s katerim opisujemo spremembe, ki potekajo v usedlini (sedimentu) od njene odložitve do strditve v sedimentno kamnino, in tudi vse poznejše spremembe, ki jih doživlja že trdna kamnina zaradi sprememb temperature in/ali tlaka. Diagenetsko spremembo apnenca v dolomit imenujemo dolomitizacija. Nastopi lahko že takoj po odložitvi sedimenta ali pa veliko pozneje v trdni kamnini.
Zaradi tektonike sta se sedimentni kamnini dvignili izpod morske gladine. Danes poznamo pod imeni apnenec in dolomit – kamnini, ki sta temelj krasa in kraških pojavov.
Najpogostejši kamnini v Sloveniji
V Sloveniji prevladujejo sedimentne kamnine ali usedline, ki prekrivajo kar 93 % površja. Najpogostejši sta apnenec in dolomit, ki zasedata kar polovico površja. Metamorfne ali preoblikovane kamnine prekrivajo 4 %, magmatske kamnine pa 3 % površja Slovenije.
Kako razlikujemo apnenec in dolomit?
Apnenec in dolomit imata precej skupnih točk in tudi nekaj razlik. Kako ju ločimo? S pomočjo 10% raztopine klorovodikove kisline. Apnenec s kislino močno reagira, se peni in šumi, pri dolomitu ne pride do reakcije.
Primerjavo kamnin smo podrobno predstavili v spodnji tabeli.
| Apnenec | Dolomit | |
| Formula | CaCO3 / kalcijev karbonat | CaMg(CO3)2 / kalcijev magnezijev karbonat |
| Trdota | 3 | 3,5-4 |
| Gostota | 2,6-2,8 g/cm3 | 2,9/3,0 g/cm3 |
| Sijaj | steklen | steklen, tudi biseren |
| Mineral | mineral kalcit | mineral dolomit |
| Razširjenost kamnine | razširjena kamnina, ponekod tvori samostojna gorovja | razširjena kamnina, ponekod tvori samostojna gorovja |
| Vrsta kamnine | sedimentna kamnina | sedimentna kamnina |
Uporaba apnenca in dolomita
Apnenec odlikujeta vzdržljivost in odpornost, je nedrseč, zato ga pogosto uporabljajo v gradbeništvu. Uporablja se za cestne temelje, gradnjo zgradb, tlakovanje in pokrajinske gradnje ter izdelavo apna. Priljubljen je tudi v arhitekturi.
Tudi možnosti uporabe dolomita so številne. Uporablja se kot okrasni kamen, za pripravo betona in kot vir magnezijevega oksida. V svoji čisti obliki je ta kamen idealna surovina, ki se uporablja v industriji za pridobivanje kovinskega magnezija. Prav tako ga pogosto najdemo v proizvodnji lahkih zlitin. V hortikulturi se uporablja kot sredstvo za nevtralizacijo kislih tal.
